Vlaga povzroča preglavice marsikateri hiši, stanovanju, starejšim objektom ter poslovnim prostorom. Z njo pa skoraj vedno pride tudi plesen. Kdaj, je zgolj vprašanje časa. Če malo pobrskate po spletu, boste kaj hitro zasledili podatek, da imamo na 20 m² površine v zraku 50 tisoč litrov kisika, kar bi naj bilo dovolj za tisoč ljudi, saj vsak izmed nas porabi največ 50 litrov kisika na uro. Razmerje se sliši dokaj sprejemljivo, a žal temu ni tako.

Na izmenjavo zraka v prostorih se premalo opozarja.

Zaradi vedno daljših kurilnih sezon se marsikatero gospodinjstvo najprej odloči za menjavo oken. Dandanes so okna zelo kvalitetno toplotno in izolacijsko izdelana, a kljub temu na steklu pogosto opazimo kondenz in plesen. Razlog za to se skriva v tem, da nova okna samega zraka in vlažnosti v stanovanju ne spremenijo, če prezračevanje ni urejeno, saj je zelo težko zagotoviti njihovo zadostno odpiranje. Z novimi okni smo naš dom nevede še dodatno zatesnili. Stara okna, ki so sicer res slabše kvalitete, skrbijo za boljše prezračevanje, a ob tem skozi nezatesnjene reže uhaja topel in ogrevan zrak, toplotne izgube pa so seveda prevelike. To pomeni, da se vrtimo v začaranem krogu. Kako ukrepati, kaj narediti? Poskrbeti je potrebno, da bomo temperaturo zraka imeli nekje med 18 in 22 stopinjami Celzija, vlažnost pa naj se giblje med 40 in 60 odstotki. To je nujno, če želimo zmanjšati rast alergenih in patogenih organizmov. Obenem pa nikakor ne smemo pozabiti na prezračevalni sistem. Kot smo omenili, novejša okna tesnijo preveč, zato se v prostoru poviša koncentracija škodljivih plinov (radon), CO², vlage, prahu in raznih vonjav, ki nastanejo, kadar kuhamo in sušimo perilo. Če opažate, da ste vedno bolj zaspani, utrujeni in vam primanjkuje koncentracije, lahko razlog tiči tudi v slabem zraku, ki ga vdihujemo. Vse več ljudi se bori tudi z alergijami, astmo ter raznimi drugimi boleznimi dihal, ki so običajno posledica prav dolgoletnega vdihovanja slabega zraka, ki ga imamo zaradi neustreznega prezračevanja. Pozimi je zračenje z odpiranjem oken popolnoma nesmiselno, saj s tem izgubimo preveč toplote in v prostor spustimo preveč škodljivih PM10 delcev. V spomladanskem času zračenje z odpiranjem oken res ni več energetsko tako zelo potratno, vendar pa takrat najkrajšo potegnejo tisti, ki se borijo z alergijami na cvetni prah. Če bi v prostoru želeli primeren in kakovosten zrak, bi morali imeti okna v vsaki uri odprta od 5 do 7 minut. Ob dejstvu, da smo od doma zaradi službe odsotni vsaj 8 ur, da v povprečju spimo 6 ur dnevno, je to praktično nemogoče in z takšnim načinom prezračevanja ne pridemo nikamor. Zgolj do višjih stroškov. Za rešitev situacije vam priporočamo vgradnjo prezračevalnega sistema Orca. Na takšen način se boste znebili plesni, dobili boste svež zrak, temperatura pa bo ostala nespremenjena. Kako je to mogoče? Varčen lokalni prezračevalni sistem vrača večino toplote nazaj v prostor. Ne le, da boste z njim zmanjšali stroške ogrevanja, iz zraka očisti tudi mrčes in prah.

Težava pa se ne pojavlja le pri starejših objektih, s tem se soočajo tudi novogradnje.

Sodobne novogradnje so zaradi zmanjševanja toplotnih izgub zelo zrakotesne, zaradi česar je prezračevanje nujno. Kakovosten zrak je ena ključnih lastnosti bivalnih in delovnih prostorov za dobro počutje. V nekaterih evropskih državah so prezračevalni sistemi že postali obvezna oprema vsakega doma in le vprašanje časa je, kdaj bo tako tudi pri nas. Novogradnje so zgrajene in zaščitene z odlično izolacijo in najboljšimi materiali, zato nihče na pomisli na kvaliteto zraka ali pa se večini zdi povsem nesmiselna investicija. Je le novogradnja, kaj pa ji pa lahko manjka? Ljudje menjamo gume na avtu, pa ne le zato, ker je to zakonsko predpisano, ampak zato, ker smo na cesti vsak dan in si želimo varnosti. Nihče pa se pretirano ne obremenjuje, če ne zamenjamo zraka v prostoru, kjer smo precej več ur, kot recimo v avtomobilu. Brez zraka ne preživimo in to je dejstvo. Naj bo zrak, ki ga dihamo svež in brez škodljivih delcev, vsaj v našem domu, če že institucije v naši državi ne preverjajo kakovosti zraka, ki je predpisano v zakonodaji za stavbe, kjer preživljamo dolge delovnike.

Hidroizolacija

Vse se začne pri temeljih in na prvo oviro običajno naletimo že tukaj. Največja težava starejših objektov je slaba hidroizolacija ali pa dejstvo, da je sploh ni. Gre za osnovo, če želimo objekt zavarovati pred vdorom vode in vlage. Ponudba hidroizolacijskih materialov je v zadnjih letih postala zelo raznolika. Zdaj niso več na voljo le v obliki folije in trakov, pač pa tudi v obliki premazov. Vkopani temelji objektov morajo biti s hidroizolacijo zaščiteni vsaj 80 cm v globino, oziroma do konca temeljev. Urediti je potrebno še primerno drenažo, da meteorni vodi omogočimo odtekanje. Nato pa hidroizolacijo zaščitimo še s toplotno izolacijo (stirodur ali penjeno steklo). To so osnovni pogoji, katerim moramo zadostiti, če v našem domu ne želimo obiskovalca, ki sliši na ime kapilarna vlaga. Del hidroizolacije je tudi kvalitetna fasada, ki je vsekakor zelo pomemben faktor. Če fasadna dela niso bila profesionalno in pravilno izvedena ter zaključena, bomo prav tako imeli težave. Fasadni sloj mora biti parapropusten, da preprečimo zastajanje vlage v konstrukciji, da se zaščitimo tudi pred dlje trajajočo visoko vlažnostjo zunanjega zraka, skratka, da preprečimo vsem ostalim okoliščinam vdor vlage. Če bo vlaga od zunaj v naše prostore prehajala nekontrolirano, prezračevalni sistem ne bo nujno dosegel svojega namena.