April se hitro bliža koncu, nas pa še zmeraj zebe. Ogrevalna sezona je v Sloveniji precej dolga, traja lahko kar osem dolgih in hladnih mesecev. Raziskave v zadnjih nekaj letih so pokazale, da povprečno slovensko gospodinjstvo za eno ogrevalno sezono porabi približno 1.500 EUR. Vredno je omeniti, da se ti stroški precej razlikujejo med posameznimi deli Slovenije. Že med Primorsko in Zgornjesavsko dolino je lahko razlika v stroških ogrevanja visoka skoraj 1.000 EUR. Načini ogrevanja se med seboj precej razlikujejo. Dražji, cenejši, enostavni za uporabo, bolj kompleksni, prijazni do narave ali takšni, ki onesnažujejo. Zanimalo nas je, kako se ogrevamo v Sloveniji.

KATERI NAČIN OGREVANJA JE NAJPOGOSTEJŠI?

V enodružinskih stavbah je v Sloveniji najpogosteje centralno ogrevanje, sledita pa mu etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje. V večstanovanjskih stavbah je najpogostejša izbira centralno daljinsko ogrevanje, sledita pa mu centralno in etažno centralno ogrevanje. Lokalno ogrevanje je tukaj veliko redkejša izbira. Gospodinjstva, ki so za ogrevanje izbrala centralno ogrevanje ali pa etažno centralno ogrevanje, najpogosteje uporabljajo klasični kotel na kurilno olje. V enodružinskih stavbah jim sledi kotel na trda goriva, kot so lesna biomasa in toplotna črpalka zrak-voda. V večstanovanjskih stavbah pa je v uporabi najpogosteje klasičen kotel na plin in kotel na trda goriva. Družine, ki so se odločile za lokalni način ogrevanja pa najpogosteje uporabljajo kamin in peč na trda goriva ter električni radiator, klimatsko napravo in plinsko peč.

KAKŠEN JE VPLIV EKOLOŠKE OZAVEŠČENOSTI?

V primerjavi s podatki iz leta 2017 se je delež aktivnih ozaveščenih gospodinjstev močno povečal, delež skeptikov pa se je zmanjšal. Zmeraj več slovenskih gospodinjstev vsakodnevno varčuje z energijo in skrbijo za ekološko ozaveščanje. O učinkoviti rabi energije razmišlja približno 85 % gospodinjstev v naši državi, ti pa hkrati razmišljajo o načinih ogrevanja, ki bodo do narave še bolj prijazni. Prav zato zanimanje za toplotne črpalke narašča. Ministrstvo za okolje je ocenilo, da v Sloveniji še zmeraj uporabljamo kar 150.000 kurilnih naprav, ki povzročajo zelo visoke izpuste prašnih delcev. Kar 80 % teh naprav, torej vsaj 120.000 naprav, bo potrebno menjati. Zahteve evropske direktive namreč narekujejo, da mora Slovenija do leta 2030 izpuste prašnih delcev PM 2.5 zmanjšati za 50 % glede na leto 2005. Glede na Nacionalni energetski in podnebni načrt pa bodo do leta 2023 prepovedane tudi vse kurilne naprave, montirane do vključno leta 1995, od leta 2028 pa bodo dovoljene samo kurilne naprave, stare največ 20 let. Tudi zaradi teh razlogov, delež toplotnih črpalk strmo narašča, skupno naj bi med leti 2011 in 2020 bilo vgrajenih kar 57.000 novih naprav!

KAKO SE BOMO OGREVALI V PRIHODNOSTI?

V toplotnih črpalkah leži prihodnost ogrevanja in s tem se strinjajo tudi strokovnjaki. Zgoraj opisane cilje bomo v prihodnosti lahko dosegli z vgradnjo večjega števila toplotnih črpalk za ogrevanje in toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode. Povpraševanje o toplotnih črpalkah se močno povečuje, prav tako se povečuje število dodeljenih subvencij. Toplotne črpalke predstavljajo najbolj varčen in naravi prijazen način ogrevanja. Za svoje delovanje potrebujejo izredno malo električne energije, imajo zelo velik izkoristek, so zelo zmogljive, ne ustvarjajo nikakršnih izpustov, hkrati pa lastnikom ustvarjajo ogromne prihranke. Investicija v toplotno črpalko je primerljiva z investicijo v katerikoli drug ogrevalni sistem le, da se bo investicija v toplotno črpalko povrnila mnogo prej. Še več, v prihodnosti lahko pričakujemo tudi pametne in interaktivne toplotne črpalke, ki delujejo kot nekakšna virtualna elektrarna in omogočajo povezavo z drugimi črpalkami. V zahodni Evropi v takšni povezavi deluje že več kot 100.000 toplotnih črpalk! Bolj tradicionalne načine ogrevanja vztrajno izpodrivajo tisti, ki so naravi bolj prijazni. Med njimi pa zagotovo kraljujejo toplotne črpalke, ki lahko ustvarijo tudi do 75 % prihranka na ogrevalno sezono.